On govori o delovanju neke Božje moči, ki jo sam imenuje Heilstrom ali ‚zdravilni tok‘, ki je ljudem brezplačno na razpolago dan in noč. Človek mora samo vedeti, kako vase sprejeti to moč, ki prinaša ozdravitve. Medtem ko Bruno Gröning še vedno govori, se ljudje v množici oglašajo, da se v njihovih telesih dogajajo spremembe. Kmalu se zaslišijo prvi vzkliki o ozdravitvah, ki so se že zgodile. Veliko le-teh se jih kasneje tudi zapiše. Očividci, novinarji in zdravniki so potrdili delovanje zdravilnega toka.

Neverjetno? Da, za večino ljudi zahodne civilizacije je takšno dogajanje takrat in danes nepojmljivo. Vendar pa veliko število poročil o ozdravitvah ter pričevanj govori samo zase. Pozno poleti, leta 1949, se dogajanje ponovi v bavarskem Rosenheimu, in sicer še v večjem obsegu: zbira se do 30.000 ljudi in ponovno se dogajajo neverjetne ozdravitve.

Bruno Gröning, rojen leta 1906 v takrat še nemškem Gdansku, je že kot otrok spoznal, da ima sposobnost posredovati ozdravitve po duhovni poti ljudem in tudi živalim. V večini primerov ni bil potreben niti telesni stik niti njegova fizična prisotnost. Dejal je celo: »Vsi ljudje morajo umreti, tudi jaz. Telo bo položeno v zemljo, vendar jaz ne bom mrtev. Tu bom za vsakogar, ki me bo poklical, in še naprej bom pomagal. Toda takrat bo vsak sam iz sebe doživel pomoč in ozdravitev.«

Že med velikim dogajanjem v Herfordu in Rosenheimu se je moral Bruno Gröning boriti z nasprotnimi silami: državni organi so se bali motenja javnega reda in miru, zdravniki pa so postali zavistni, kar je privedlo do prepovedi njegovega delovanja in do sodnega postopka. Kasneje je Bruno Gröning deloval v manjših krogih in osnoval tako imenovane skupnosti. To so bile skupine ljudi, ki so se redno srečevali, da bi njegovo znanje posredovali naprej in si med seboj izmenjali izkušnje.

Bruno Gröning je umrl januarja 1959 v Parizu. »Zdaj je vsega konec,« so menili mnogi. Njegovi nasprotniki so si oddahnili, njegovi prijatelji so se v ožjem krogu srečevali samo še na tako imenovanih žalnih slovesnostih.

Leta 1979 pa je Avstrijka Grete Häusler, ki je Bruna Gröninga poznala skoraj devet let, doživela nekaj zelo impresivnega. Gospa, ki je pri njej delala kot gospodinjska pomočnica in je bila slepa na eno oko, je v nekaj dneh, potem ko ji je Grete Häusler pripovedovala o Brunu Gröningu in dogodkih v tistem času, ponovno videla na omenjeno oko. Njegova napoved, da bo po njegovi smrti lahko vsak sam iz sebe doživel pomoč in ozdravitev, se je uresničila.

Za Grete Häusler je bil ta dogodek ključni razlog, da sporočilo Bruna Gröninga posreduje v javnost.
Medtem ko se je na začetku zbralo le nekaj posameznikov, se je število ljudi v Krogu prijateljev Bruna Gröninga, ki sledijo njegovim življenjskim nasvetom in skupaj sprejemajo zdravilni tok, povečalo na 75.000, in to v več kot 130 državah po vsem svetu.

In tukaj doživljajo podobne stvari kot takrat: dogajajo se telesne in psihične ozdravitve, rešujejo se na videz brezupne osebne težave. Ljudje vseh starosti najdejo pot nazaj v srečno in izpolnjeno življenje.

Tudi najstniki in mladi odrasli se srečujejo vsake tri tedne na tako imenovanih urah skupnosti, se udeležujejo konferenc, mladinskih tednov s skupnimi aktivnostmi v naravi in še mnogo drugega. Tu se naučijo, kako vsakodnevno sprejemati zdravilni tok, in se hkrati širše seznanijo s pogosto podcenjenim delovanjem miselnega sveta na naše življenje. Številni poročajo, da imajo zaradi zdravilnega toka več energije za reševanje in obvladovanje svojega življenja.

»Pot od Nebes do zemlje je v nastajanju.«
(Bruno Gröning)